Božič 2013

ŽUPNIKOVO VOŠČILO

Ob Božiču in Novem letu je čas,
ko se bolj kot druge dni v letu
obračamo nazaj in pogledamo naše življenje,
da bi znova odkrili
ali poglobili naše prijateljstvo,
družinske vrednote in spoštovanje
ter rekli hvala!
Vsem faranom želim odkritje lepega in dobrega,
ki je okrog nas.
V letu 2014 pa veliko duhovno zdravega
prijateljevanja z Jezusom
v globoki in ponižni hvaležnosti za vse darove,
ki jih imamo in za največji dar – dar odrešenja.

župnik Branko Potočnik

Oznanila januar 2014

Oznanila december 2013

DAJATI UPANJE
Neka mlada žena je v krajevni bolnišnici poučevala dečka, ki je bil hudo opečen in je imel hude bolečine. Zaradi tega skoraj ni mogel odgovarjati. Poskušala ga je učiti z veliko ljubeznijo. S težavo mu je razlagala slovnična pravila, ker deček ni mogel slediti. Bilo ji je težko in zdelo se ji je, da se ukvarja z nesmiselnim početjem.
Ko se je drugi dan vrnila v bolnišnico, jo je sestra vprašala: »Kaj pa ste včeraj naredili dečku?« Preden se je učiteljica nehala opravičevati, jo je sestra prekinila: »Nisva se razumeli: popolnoma se je spremenil, kakor da se je odločil, da bo živel!«
Nekaj mesecev pozneje je deček razložil, da se mu je vrnilo upanje, brž ko je prišla ta mlada žena. S solzami v očeh je razlagal: »Ne bi poslali učiteljice, da bi mi razlagala samostalnike in glagole, če bi umiral, a ne?«
Včasih smo povabljeni v življenje ljudi in na kraje ter v dogodke, pa se nam zdi, da nima nobenega smisla, da bi bili tam. Sprašujemo se, kaj sploh delamo tam? Kakšen smisel ima vse skupaj? Pogosto ocenjujemo vrednost življenja samo po tem, koliko ga lahko razumemo. Pozabljamo, da smo del nečesa, kar je večje od nas. Če to pozabljamo, izgubljamo priložnost za priložnostjo, izgubljamo trenutke milosti, da bi gradili boljši svet.
S prvo adventno nedeljo stopamo v adventi časa, ki je čas, ko naj bi najprej v svojem srcu prižigali upanje. Upanje, ki je zgrajeno na veri, da je Bog z nami; upanje, ki daje prostor Bogu; upanje, ki omogoči, da v nas zraste On, mi pa se manjšamo. Kadarkoli smo v svojem srcu dali prostor Bogu, smo tudi sami nosilci upanja. V svojem srcu prižigamo upanje tudi takrat, ko smo blizu človeku, ki je v stiski in trpi.
Lep in duhovno bogat advent!
Branko Potočnik, župnik

Oznanila december 2013

Sv. Martin, prosi za nas!

Mesec november je že dolga stoletja v Cerkvi posvečen molitvi za naše rajne, ki jim tako s svojo molitvijo, dobrimi deli ali darovanimi sv. mašami pomagamo k očiščenju iz vic. V naši župniji pa je november zaznamovan tudi s praznovanjem župnijskega zavetnika sv. Martina.

Prav je, da ta praznik obhajamo slovesno tako v cerkvi kot tudi zunaj nje. Dobro se je že uveljavilo praznovanje po maši pod vaško lipo, kar naj nam pomaga k medsebojnemu prijateljskemu druženju in povezovanju. K medsebojni povezanosti nas vabi tudi naša vera, saj smo vsi božji otroci in bratje med seboj. 
Vendar je globina in pristnost naše medsebojne povezanosti odvisna tudi od duhovnih temeljev. Zato naj bo pri praznovanju Martinove nedelje vedno v ospredju slovesno bogoslužje, druženje pod lipo pa nadaljevanje našega praznovanja. Da bi res lahko postavljali trdne duhovne temelje, bo v soboto pred Martinovo nedeljo dan celodnevnega čaščenja sv. Rešnjega telesa. To je tista srčika, iz katere želimo črpati moč za svoje vsakdanje življenje po veri. Je pa tudi preizkus naše vere. Če je vera močna, ne bo problem najti časa in priti v cerkev počastit Jezusa, ki nas čaka v podobi hostije; če je vera šibka, so izgovori takoj na dlani.
Z novembrom prihaja med nas Martinov zvon z barvno podlogo. Zaživela pa je tudi spletna stran župnije, ki je sicer še v oblikovanju. Naj tudi to pripomore k temu, da bomo dobro obveščeni o župnijskem dogajanju, predvsem pa naj nam branje Martinovega zvona in tudi spletne strani pomaga k iskanju resnice in k duhovni rasti.

Branko Potočnik, župnik

Oznanila za november 2013

Oznanila oktober 2013

MOČ MOLITVE

Nekje sem prebrala: »Če bi se ljudje zavedali, kakšna moč jim je dana z molitvijo, potem bi neprenehoma molili.«

Zakorakali smo v mesec oktober. Mesec, ki je posvečen Rožnemu vencu – molitvi.

Sprašujem se, kaj pomeni zgoraj omenjeni »neprenehoma moliti«. Da moram ves čas ponavljati in drdrati Rožni venec, Očenaš, druge molitve? Mislim, da ne. No, vsaj ne na način »drdranja«.  Zdi se mi, da se ta »neprenehoma moliti« navezuje na razpoložljivost, na molitev srca, na odprtost duha. Izgovarjati svete besede molitve in pri tem puščati srce zaprto, s tem ne naredimo veliko. Misli in besede spojiti z ljubečim srcem – takrat bo dana moč molitvi. Takrat bodo Rožni venci in Očenaši imeli moč, ko bodo »zdrdrani« predano, ljubeče in z zaupanjem. Molitev izprosi zdravje, prinese blagoslov hiši, pomiri prepire, stopi ledena srca ... In molitev ima moč, kadar je dejavna. Sv. Benedikt je rekel: »Moli in delaj.« Samo moliti in čakati namreč ni nič. Prav tako neprenehoma delati in pozabiti na molitev ni nič. Stvar je zelo preprosta; pred začetkom dneva, sestanka, ko sedem v avto, pred pospravljanjem drv … preprosto izgovorim: »Oče, blagoslovi prosim to delo in varuj mene in vse moje drage. Oče naš, ki si v nebesih … « Kaj nista tu združena delo in molitev?

Ja, nekje sem prebrala: »Če bi se ljudje zavedali, kakšna moč jim je dana z molitvijo, potem bi neprenehoma molili.« In mesec oktober je za ponovno odkrivanje moči molitve ravno pravi …

Anja Cesar

Oznanila oktober 2013

Oznanila september 2013

Oznanila september 2013
v pripravi

Oznanila avgust 2013

POJDITE IN NAREDITE VSE NARODE ZA MOJE UČENCE
V Rio de Janeiru v Braziliji je v teh dneh potekal svetovni dan mladih, ki se ga je udeležilo več sto tisoč ljudi. Papež Frančišek je ob prihodu v Rio mlade pozdravil z besedami: »Nimam ne srebra, ne zlata, s seboj pa prinašam najbolj dragoceno stvar, ki mi je bila dana: Jezusa Kristusa. Prišel sem v njegovem imenu, da bi ohranil plamen bratske ljubezni, ki gori v vsakem srcu. Želim, da moj pozdrav doseže vsakogar in vse. Kristusov mir naj bo z vami!« Papeževe besede je nekoliko drugače izrazil tudi tamkajšnji škof v uvodni sv. maši:  »Najboljše darilo, ki ga lahko damo drugim, je prisotnost Kristusa, ki nas napolnjuje z ljubeznijo in razdajanjem.«
Naloga, da vsem oznanjamo Kristusa, je naloga slehernega kristjana. Svet potrebuje Kristusa. Čeprav se zdi, da bi v današnji krizi potrebovali predvsem srebro in zlato, pa je vendarle Kristus najdragocenejše darilo tudi za človeka sedanjega časa. Le on je izpolnitev najglobljih človekovih hrepenenj pa tudi rešitev za vse človeške probleme. Zato je resnično najdragocenejše darilo, ki ga lahko podarimo drug drugemu. Toda damo, podarimo lahko le tisto, kar imamo. Papež Frančišek nosi v sebi Kristusa, zato ga tudi lahko in ga želi podariti vsemu svetu, ne le mladim.
Čas dopustov, čas počitnic je lahko lepa priložnost, da napolnimo baterije svojega srca in da odpremo vrata Kristusu. Vzemimo si čas, da Kristusa odkrijemo v lepotah naše narave, da ga odkrijemo in spoznamo v moči Božje besede, v tišini … Tudi praznik Marijinega vnebovzetja sredi avgusta bo lahko lepa priložnost, da obnovimo in napolnimo svojega duha in odpremo vrata Kristusu.

Oznanila avgust 2013

Oznanila julij 2013

Oznanila julij 2013
v pripravi

Oznanila junij 2013

SRČNA KULTURA
Za velik del mlade generacije  se končuje šolsko oz. študijsko leto, končuje pa se tudi veroučno leto. V nekem smislu je to čas obiranja sadov, vendar le navzven – viden je namreč le v ocenah. Gotovo lahko tudi ocene marsikaj povedo, še zdaleč pa ne vsega. Bolj od ocen je pomembno znanje, ki ga otroci in mladi pridobijo v šoli ali na fakulteti. Še bolj kot to pa je pomembna srčna kultura, kjer so sadovi opazni tako kot pri znanju na daljši rok. Vse bolj ugotavljamo, da v naši družbi manjka pristnih in zdravih medsebojnih odnosov, obče človeških vrednot, manjka nam poštenosti, zaradi česar je v druži zaznati krizo na mnogih področjih. Ali ni tudi to znamenje, da nam pogostokrat manjka prav srčna kultura. Zato bi morali biti na ta del vzgoje in rasti mladega človeka veliko bolj pozorni.
Mesec junij je tudi mesec pobožnosti do Jezusovega Srca. Ta pobožnost nas želi voditi v samo središče življenja Cerkve, tj. v evharistijo in ljubezen. Vodi nas v evharistično življenje, v konkretno služenje bratom in sestram ter v zahvaljevanje Bogu za ljubezen in odrešenje.
V tem mesecu pa praznujemo tudi državni praznik – dan državnosti. Praznuje torej naša država in naša domovina, ki se je znašla v zelo težkem položaju. Čeprav je marsikaj v naši državi narobe, pa vendar je to naša država in domovina. Zato je prav, da se v mesecu juniju naše domovine in države spomnimo tudi v naših osebnih molitvah.
Branko Potočnik, župnik

Oznanila junij 2013

Oznanila maj 2013

ŽIVLJENJE SE PREBUJA
Po dolgi zimi je končno tudi v Bohinj pokukala pomlad. Vse v naravi zeleni, brsti in poganja in naznanja, da se življenje na novo prebuja. Tako je pred nami prva številka pisnih župnijskih oznanil. Člani ŽPS so predlagali naj nosijo naslov Martinov zvon.  Martinov zato, ker je župnija posvečena sv. Martinu; zvon pa zato, ker imajo, tako kot zvonovi oznanjajo, naznanjajo, kličejo in vabijo, tudi pisna oznanila namen, da vabijo in kličejo k duhovnemu življenju in k župnijskim dogodkom. Martinov zvon ne želi biti le informacija o dogajanju v župniji, temveč nas želi tudi vzgajati v krščanskem življenju, predvsem pa želi biti veselo oznanilo o Jezusu Kristusu. Pri oblikovanju Martinovega zvona bomo veseli tudi vaših pobud in predlogov.
Mesec maj je tudi Marijin mesec - mesec šmarnične pobožnosti. Koliko veselja, igrivosti in lepih spominov prebuja ta beseda. Pobožnost, ki je na slovenskem zaživela okrog leta 1850, je še danes živa in je za mnoge spodbuda na poti vere ter izraz naše ljubezni in povezanosti z nebeško Materjo Marijo. Želim si, da bi šmarnice bile za naše otroke vir veselja in prijetnega druženja pa tudi rasti v ljubezni in  prijateljstvu z naše nebeško Materjo Marijo. Po Mariji pa prihajamo tudi k Jezusu.
župnik Branko Potočnik

Oznanila maj 2013