Oznanila od 2.5 do 22.5.

pdf: MARTINOV ZVON

Oznanila od 11.4. do 1.5.

ŽIVETI OBČESTVO -  ZGLED ŽIVLJENJA PRVIH KRISTJANOV

Za vsakega kristjana je gotovo pomembno, da lahko osebno vero živi in jo izpričuje svobodno. Kot posamezniki potrebujemo občestvo, da bi v njem našli oporo, pogum in konec koncev dom; da bi v svetu laže in z veseljem oznanjali Kristusa. Tudi prvi kristjani so se soočali z mnogimi stiskami in preganjanji, a so kljub vsemu ohranili veselje, saj jih je v občestva združevala in povezovala iskrena vera. Apostolska dela opisujejo prva živa občestva: »Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje« (Apd 2,42-47). Iz tega odlomka lahko pogledamo na nekatere ključne elemente, ki jih vsebuje živo občestvo. Na kratko bi lahko rekli najprej takole: živa občestva so skupina ljudi, »ki jih povezuje vera v Jezusa Kristusa in v katerih je močna navzočnost vstalega Kristusa« (PIP 80). Temu sledijo štirje temelji, ki jih lahko povzamemo iz tega odlomka:

1. TEMELJ: nauk apostolov: Živo občestvo povezuje vera v vstalega Gospoda. Osebna vera pa se opira tudi na nauk, ki so ga najprej v svet posredovali dvanajsteri ter za njimi vse do danes škofje kot nasledniki apostolov.

2. TEMELJ: lomljenje kruha: Gre za pomen evharistije, ki je bila v prvih skupnostih ključnega pomena. Lomljenje kruha prihaja iz judovske tradicije in je del skupnega obeda. Kristjani so se kot eno zbirali v templju in na domovih. Zaradi zbiranja po domovih so se med ljudmi pojavile tudi raznovrstne govorice, saj judje in pogani niso razumeli, kaj pomeni »jesti od mesa«. Vseeno pa je bila miza tista, ki je zbirala in ohranjala vse, ki so hodili za Jezusom.

3. TEMELJ: občestvo kot način življenja: Prvi kristjani so živeli skupnost, ki je imela vse skupno, ki je naklonjeno uboštvu zaradi bratskega deljenja materialnih dobrin med seboj. Med kristjani je bila tako duhovna skupnost kot materialna, prav tako pa je bila poudarjena solidarnost in deljenje miloščine. Že apostol Pavel je na svojih misijonskih potovanjih zbiral prispevke za Jeruzalem, kar kaže tudi na solidarnost med skupnostmi tistega časa. Med seboj so si radi delili vse zato, ker so bili »enega duha«, zaradi  medsebojne edinost v istem Telesu. Konkretno so si pomagali v materialnih in denarnih zadevah zaradi takratnih potreb, zlasti v Jeruzalemu. Niso se odpovedovali bogastvu in izbrali uboštvo zaradi samih sebe, temveč zaradi ljubezni, ki se ne more sprijazniti s stisko bližnjega, zlasti če je ta moj brat v veri.

4. TEMELJ: molitev: Kristjani so molili trikrat na dan po judovski navadi, o čemer govori tudi Didache [1; Nauk dvanajsterih apostolov). Verniki so molili Očenaš, razne hvalnice, zahvalne molitve, psalme. Postili so se ob sredah in petkih. Poudarek pa je bil predvsem na veselem obhajanju evharistije po domovih, saj je prav to dejanje skupnost združevalo v eno.

To je tudi moje vabilo vsem nam. Sedaj po veliki noči lahko še bolj zaživimo naše krščansko življenje. Pa veliko poguma!

SVETE MAŠE

11. 4.	Ponedeljek	19.30 Jereka	+Anica, Anton in Ivana GOLJA (J 8a)
12. 4.	Torek	19.30 St. Fužina	+Damjan Omar ZUPANC, 30. dan
13. 4.	Sreda	19.30 župnišče	+Milena MLAKAR (Č 52), 10. obl. +Angela STARE, 30. dan
14. 4.	Četrtek	7.00 župnišče.	Po osebnem namenu.
15. 4.	Petek	10.30 Dom 19.30 župnišče	Za duše v vicah. +Franc FRELIH, 7. dan +Tilka in Janez PINTAR (Č 19)
16. 4.	Sobota	19.30 župnišče	+ starši FRELIH in JERŠIČ (Č 69)
17. 4.	Nedelja 4. VELIKONOČNA NEDELJA	7.00 župnišče 10.00 žup. c. 19.30 St. Fužina	Za farane. +Janez POTOČNIK, za roj. dan +Katja SODJA in vsi + ŠESTOVI (Studor 36)
18. 4.	Ponedeljek	19.30 Jereka	+Jaka KUSTERLE (J 34 A)
19. 4.	Torek	19.30 St. Fužina	+Slavko in vsi +HTOROVI (SF 135)
20. 4.	Sreda	19.30 župnišče	+URBANČKOV
21. 4.	Četrtek	7.00 župnišče.	+ŠOŠTARJEVI (Č 68)
22. 4.	Petek	10.30 Dom 19.30 župnišče	Po osebnem namenu. +VANGOSOVI (SV 7)
23. 4.	Sobota	19.30 župnišče	+Ivan SMUKAVEC (Č 44)
24. 4.	Nedelja 5. VELIKONOČNA NEDELJA	7.00 župnišče 10.00 žup. c. 10.00 žup. c. 19.30 St. Fužina	Za farane. +Ivan ŽMITEK, 7. obl +Miroslava SENJOR, 30. dan +URŠČEVI (SF 201)
25. 4.	Ponedeljek	19.30 Jereka	+Angela SODJA (J 22 a) +starši HRIBAR (J 1)
26. 4.	Torek	19.30 St. Fužina	+Matej ŠTROS (SF 174)
27. 4.	Sreda	19.30 župnišče	Za +GALETOVE iz Češnjice ( po namenu Johane)
28. 4.	Četrtek	7.00 župnišče.	Po osebnem namenu.
29. 4.	Petek	10.30 dom 19.30 župnišče	Po namenu. +Rozalija STARE (Č 29B)
30. 4.	Sobota	19.30 župnišče	+Matija SODJA (SV 10)
1. 5.	Nedelja 4. VELIKONOČNA NEDELJA	7.00 župnišče 10.00 žup. c. 16.00 Podjelje 19.30 St. Fužina	Za farane. +Klemen MIKELJ in Anton MIKELJ (Č 98) +Franc Stare (Podjelje 12), 30. dan +ŽMITKOVI (SF 85)

DOGAJALO SE BO:

-          29. 4. (petek): Začetek birmanske devetdnevnice. Na ta dan se z birmanskimi kandidati dobimo ob 17h; srečanje s patrom Lojzetom Markljem. Zaključili bomo s sveto mašo ob 19.30.

-          30. 4. (sobota): Ob 17h se birmanski kandidati dobijo s patrom L. Markljem. Po srečanju sledi sveta spoved. Prav tako bo priložnost za sveto spoved med sveto mašo. Pri maši nas bo zbrane nagovoril p. Lojze.

-          1.5. (nedelja):            Začetek šmarnične pobožnosti.

-          2.5. (ponedeljek): Ob 10h dopoldne bo gasilska maša v Jereki pri sv. Marjeti. Vabim vse gasilce, da se udeležijo te svete maše, ki je namenjena njim in vsem pokojnim gasilcem.

POSLOVILI SO SE: Miroslava SENJOR, roj.: 24. 4. 1951, Tavčarjeva 2, Jesenice; Franc STARE, roj.: 14. 3. 1941, Podjelje 12; Franc FRELIH, roj.: 15. 11. 1948, Češnjica 47.

 BOG, DAJ JIM VEČNI MIR IN POKOJ IN VEČNA LUČ NAJ JIM SVETI!

BOŽJI OTROCI SO POSTALI:  Jakob TAVŽELJ, Srednja vas 2 a; Štefan DOBRAVEC, Češnjica 37; Zala ŠPORAR, Češnjica 48. MOLIMO ZA TE NAŠE NOVE ČLANE IN NJIHOVE DRUŽINE!

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

Mesec maj nekateri imenujejo kar najlepši v letu, kar je povezano s prebujanjem narave in z zmago življenja nad smrtjo zime. Mesec majnik je poleg septembra tudi mesec porok, saj se takrat poroči največ parov. Dnevi so toplejši in v gozdu zacvetijo šmarnice. Maj pa je tudi Marijin mesec, saj je Nebeški kraljici ta mesec posebej posvečen. Majniška marijanska pobožnost je nastala v povezavi s čaščenjem lesa križa v maju, s čimer so v nemških deželah nadomestili pogansko majsko drevo. Med Slovenci se je majniška pobožnost začela v ljubljanskem semenišču leta 1851, leta 1855 pa je s knjigo Janeza Volčiča, ki nosi naslov Šmarnice, dobila tudi izvirno ime po cvetlici, ki takrat cvete in diši. Slovenska cerkvena glasba je za šmarnice prispevala tudi posebne šmarnične pesmi na besedila, ki so nastajala in bila objavljena v verskih revijah. Spomnimo se: na primer pesmi Spet kliče nas venčani maj ... Šmarnično branje je vsako leto ubrano na neko temo, ki je tudi povezana s Kraljico majnika. V nekaterih župnijah berejo šmarnice laiki, v nekaterih pa šmarnična razmišljanja na določeno temo pripravijo celo župljani sami, seveda v dogovoru z župnikom. Tudi to je dobrodošel prispevek pri pristnejšem doživljanju župnijskega življenja. Šmarnice so praznik cele župnije. Zato je prav, da cerkev kot naš skupni župnijski dom v teh dneh ne sameva.

Oznanila Velika noč

MARTINOV ZVON - VELIKA NOČ 2016

Oznanila 8.2 - 29.2.

NESNAGA SODOBNEGA SVETA

»Pospravi to nesnago sodobnega sveta,« rečem kakšnemu veroučencu, ko se poigrava z mobilnim telefonom med veroučno uro. Nesnage v sodobnem svetu je ogromno. Od plastike do različnih in drugačnih odpadkov. Sicer – kakor opažamo – smo zelo čista država, tudi naš čudoviti Bohinj, kar se tiče nesnage, je zelo čist kraj. Nesnaga vedno nastane iz nekih uporabnih stvari. Nesnaga je tisto, kar moti. Nesnaga je sposobna iz harmonije narediti kaos, in to v vseh pogledih. Vzemimo za primer prenosni telefon: to je zelo uporabna in za današnji svet zelo pogrešljiva naprava. A nesnaga postane takrat, ko postane moteč dejavnik. Namesto da bi se ukvarjal s poukom, se igram igrice. Rezultat: predavanje je šlo mimo, nič poglabljanja in nenehna raztresenost, ki nastane pri napetem tekmovanju narisanih figur. Tako lahko hitro naštejemo nešteto, nešteto nesnag, ki nas dušijo s cenenimi ponudbami. Internet, kako uporabna zadeva. Iz svoje pisarne se lahko mirno dopisujem s katerim koli. Lahko bi vprašal svetega očeta Frančiška, kako se kaj ima. Velikokrat nam pomaga z zanimivimi članki. Po drugi strani pa – ko nas zagrabi – ne izpusti naše pozornosti. »Samo za pet minut nekaj pogledam, potem grem pa spat.« Teh pet minut se v trenutku spremeni v pet ur. Rezultat: neprespan, siten in tudi razočaran. Nesnaga ni samo človeški napredek. To je lahko tudi potrošništvo. Je nujno, saj v trgovinah lahko kupujemo živila in pripomočke, ki so nam v pomoč. Po drugi strani pa nas trgovska središča in reklame »zasuvajo« s cenenimi ponudbami in mi jim nasedemo. »Gospod, če boste kupili to metlo, se bo izboljšalo vaše zdravje … Pomislite na zdravje.« Tako nas nenehno zavajajo. Rezultat: iz trgovine gremo sicer zadovoljni, ker imamo metlo, ki pomede ne samo prah, ampak tudi pršice; občutek imamo, da bomo zdaj 10 let dlje živeli. Po nekaj dneh pa spoznamo svojo naivnost in razočaranost nad zapravljenim denarjem. Še ena nesnaga … Hrana in pijača sta za življenje bistveni. A s hrano in pijačo lahko tolažimo vsa omenjena razočaranja. Polna usta tolažečih okusov zaposli želodec; to nas pomiri in naredi zadovoljne. Spet do neke mere. Povečujejo se kilogrami, povečuje se sladkor, povečuje se holesterol … Povečujejo se skrbi. Na novo se obrne krog in tako postane začaran krog, ko se kot »smetišar« (brez zamere do tega spoštovanega poklica) ukvarjam samo še s samim seboj in svojimi nesnagami. Tako počasi začnem živeti prazno plehko življenje, brez sadov. Počasi dobimo občutek, da smo res zasuti z veliko nesnagami. Pazimo, vse je zelo ceneno, nobene resnične podlage za kakovost življenja. Nenadoma pa se pred nami pojavi 10. februar, pepelnična sreda, začetek 40-dnevnega posta. Le kaj hoče Cerkev spet od mene? Nič. Naredi nekaj zase. Očisti se nepotrebne nesnage. Osvobodi se vseh navezanosti. Šele ko boš ogrožen od odpovedovanja, boš lahko videl, kako veliko več si vreden. Kako si veliko več kot samo bitje, ki zadovoljuje telesne potrebe. Spoznal boš svojo vrednost. Post priporočajo vse glavne religije, bojim pa se, da smo mi med tistimi, ki ga najbolj »na lahko« vzamemo. Moj prijatelj Zijat, ki nam je gradil hišo, je poleti od šestih zjutraj do devetih zvečer na vročem soncu in ob težkem gradbenem delu preživel samo z vodo. Odpovedoval se je, ker je želel biti čim bolj čist, da ga ne bi nesnaga ovirala pri njegovem odnosu z njim samim, s svojimi bližnjimi in svojim bogom Alahom. Cerkev nas vabi prav k temu. Da bi se mi vsi v tem postnem času znebili čim več nesnag, ki motijo pogled nase, na sočloveka in Boga. Tako se bomo zares najbolje pripravili na največji krščanski praznik Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Veliko poguma in dobre volje.

SVETE MAŠE

8. 2.	Ponedeljek	18.00 Jereka	+ZALTA IN LENAR (SV 42)
9. 2.	Torek	18.00 St. Fužina	+Julijana ARH za rojstni dan in god po namenu sestre Johane
10. 2.	Sreda Pepelnična sreda	10.00 Žup. c. 11.00 Dom 18.00 Župnišče	+Rajko MLEKUŽ, 1. obl. (Podjelje 7) Za duhovno bogat postni čas +Janez SODJA (J 40)
11. 2.	Četrtek	18.00 Župnišče	+Tilka SODJA (30. dan)
12. 2.	Petek	10.30 Dom 18.00 Žup. c.	Po namenu darovalca +Vida ŽMITEK in vsi +PAVČEVI (Studor 26)
13. 2.	Sobota	18.00 Župnišče	+Elizabeta CVETEK in vse +UKČEVE
14. 2.	Nedelja 1. POSTNA NEDELJA	7.00   Župnišče 10.00 Žup. c. 16.00 Jereka 18.30 St. Fužina 18.30 St. Fužina	Za farane +Valentin ŽVAN, za god Križev pot +Valentin ŠKANTAR za god in roj. dan Za +starše, brata in sestro URŠČEVE (SF 201)
15. 2.	Ponedeljek	18.00 Jereka	+Marija SMUKAVEC in vse +KRUCMAN (Podjelje 21)
16. 2.	Torek	18.00 St. Fužina	+Andrej ŠTROS (SF 174)
17. 2.	Sreda	9.00   Sv. Duh 18.00 Župnišče	Zaobljubljena maša +Rezka DOBRAVEC in vsi +GALETOVI
18. 2.	Četrtek	7.00  Župnišče	Po namenu darovalca
19. 2.	Petek	10.30 Dom 18.00 Župnišče	Po namenu darovalca +Iz družine ULČAR (Č45)
20. 2.	Sobota	18.00 Župnišče	+Viktor URH – »DOLENČEV« (SF 101)
21. 2.	Nedelja 2. POSTNA NEDELJA	7.00   Župnišče 10.00 Žup. c. 16.00 St. Fužina 18.30 St. Fužina	Za farane +Valentin ŽVAN (Studor) Križev pot +SUHELNOVE (SF 195)
22. 2.	Ponedeljek	18.00 Jereka	+Franc SODJA, 2. obl (J 2)
23. 2.	Torek	18.00 St. Fužina	Po namenu Metka KONAVEC (SF 203)
24. 2.	Sreda	18.00 Župnišče	+Matija SODJA (SV 10)
25. 2.	Četrtek	18.00 Župnišče	+Frančiška JERAJ (Rib. Laz 38)
26. 2.	Petek	10.30 Dom 18.00 Župnišče	Po namenu +Barbara GRM, 30. dan (SV)
27. 2.	Sobota	18.00 Župnišče	+Janez in Marjeta PREŽELJ (SV 8)
28. 2.	Nedelja 3. POSTNA NEDELJA	7.00   Župnišče 10.00 Žup. c. 16.00 Sv. Janez 18.30 St. Fužina	Za farane +France FRELIH, 12. obl. (Č47) Križev pot +Gusti STRGAR, 3. obl. (SF 191)

DOGAJALO SE BO

POSTNI ČAS: v postnem času bomo imeli pobožnost križevega pota. Križev pot bo vsak petek ob 18.00 pred mašo in vsako nedeljo ob 16.00 v eni izmed podružnic. Začeli bomo v Jereki, nato v Stari Fužini, Sv. Janezu in na 4. postno nedeljo pri Sv. Duhu. 5. postno nedeljo bo križev pot v župnijski cerkvi. Vabim vas, da bi se udeleževali te pobožnosti. Vsakič bo en križev pot pripravljala ena izmed župnijskih skupin. Na prvo postno nedeljo pripravlja križev pot župnijski mešani pevski zbor, 2. postno nedeljo pripravlja naša mladina, 3. postno nedeljo veroučenci, ministrantje in otroški pevski zbor, 4. postno nedeljo pripravljajo prostovoljci in zaposleni v domu svetega Martina, 5. postno nedeljo pripravljajo člani župnijskega pastoralnega sveta.

10. 2. (sreda): pepelnična sreda. Obred pepeljenja bo pri vseh mašah. Ob 10.00 v župnijski cerkvi, 11.00 v domu in ob 18.00 v župnišču.

17. 2. (sreda): ob 9.00 je prva zaobljubljena maša pri Sv. Duhu. Vabljeni tudi farani iz Bohinjske Bistrice. Maša je predvsem za poljske delavce, kmete, gozdarje, zato le pridite, da bomo molili za dobro letino.

20. 2. (sobota): birmanska sobota. Na ta dan vabim vse birmance ob 9.00 dopoldne na srečanje. Na njem bomo imeli posebnega gosta. Srečanje bomo končali s skupnim kosilom v domu.

27. 2. (sobota): na ta dan imamo župnijsko romanje za moške. Vabljeni vsi poročeni moški, fantje in mladi.

POSLOVILI SMO SE: Valentin ŽVAN (Studor 39); Barbara GRM (Srednja vas 51) in Julijana ARH (Stara Fužina 106). Bog, daj jim večni mir in pokoj.

KRIŽEV POT JE OGLEDALO ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA

Naslov nam odkriva eno posebnost te lepe ljudske cerkvene pobožnosti križevega pota. Križev pot, ki ga bomo molili v župnijski cerkvi vsak petek in vsako nedeljo popoldne, nas želi spomniti na tri bistvene stvari: 1) spominja nas na pot, ki jo je Jezus prehodil za naše odrešenje; 2) spominja nas k bistvu našega življenja, to je, da vsak izmed nas vzame svoj križ in gre za Jezusom; 3) spominja nas na to, da se vsaka postaja križevega pota dogaja tudi v mojem življenju. Na kratko, če razložim: vsak izmed nas je že doživel krivično obsodbo in vsak izmed nas jo je gotovo tudi izrekel … sodimo in smo sojeni. V svojem življenju tudi velikokrat srečamo ljudi, ki so kot Veronika, ki nam brišejo pot in solze, ko nam je težko. Pa tudi mi smo drugemu Veronika, ki podaja potni prt. Srečujemo Simona iz Cirene, ko s težavo kdaj komu pomagamo, prav tako pa so ljudje, ki nam pomagajo, pa če tudi s težavo. V življenju nenehno padamo; Jezus je na križevem potu padel trikrat. Velikokrat nas kdo celo pribije do onemoglosti na križ, ko imamo zvezane roke ter ne vemo, kam in kako. Tudi to se nam dogaja. Ko premišljujemo Jezusovo trpljenje, tudi naša človeška bolečina ni več tako težka. Križev pot nam je lahko v postu zelo velika opora, saj nam skupaj s trpečim Kristusom pomaga reševati in nositi, vsekakor pa osmišljati naše križe. Postaje, kot jih poznamo danes, so nastale šele v 17. stoletju. Te so povzete po Svetem pismu, nekatere (trije Jezusovi padci, Veronika) pa po izročilu. Križev pot lahko molimo in premišljujemo tudi na bolniški postelji. Pojdimo z Jezusom na goro Kalvarijo. Ne boj se, pridi na križev pot in se prepusti.

SMEH PRIPOROČAMO

– Prigoda iz verouka 1. razreda: »Gospod župnik, zakaj imajo punce lahko med mašo kape, fantje pa jih ne smemo imeti?« »Zato, ker imajo punce lepe lase in da nas, fante, to ne moti, pa tudi zato, ker moramo na punce paziti, da se ne prehladijo, in – veste – punce imajo vedno prednost,« jim nekako skušam razložiti. Pa mi drugi lepo reče: »Ja, moj ati vedno pravi, da imajo punce prednost, zato ima naša mami prednost pred njim, da pomiva posodo in pospravlja po hiši.« Da ne bo pomote, tega jih nisem jaz naučil.

– »Dragi birmanci, kaj je ob branju Svetega pisma najpomembnejše?« Jan dvigne roko in reče: »Da znaš brati.«

- Iz 5. razreda: »no otroci, če dobite v šoli slabo oceno, komu najprej poveste?« Oglasi se deček: »mamici, ker mi ona ne upa nič naredi.«