Oznanila od 11.4. do 1.5.

ŽIVETI OBČESTVO -  ZGLED ŽIVLJENJA PRVIH KRISTJANOV

Za vsakega kristjana je gotovo pomembno, da lahko osebno vero živi in jo izpričuje svobodno. Kot posamezniki potrebujemo občestvo, da bi v njem našli oporo, pogum in konec koncev dom; da bi v svetu laže in z veseljem oznanjali Kristusa. Tudi prvi kristjani so se soočali z mnogimi stiskami in preganjanji, a so kljub vsemu ohranili veselje, saj jih je v občestva združevala in povezovala iskrena vera. Apostolska dela opisujejo prva živa občestva: »Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje« (Apd 2,42-47). Iz tega odlomka lahko pogledamo na nekatere ključne elemente, ki jih vsebuje živo občestvo. Na kratko bi lahko rekli najprej takole: živa občestva so skupina ljudi, »ki jih povezuje vera v Jezusa Kristusa in v katerih je močna navzočnost vstalega Kristusa« (PIP 80). Temu sledijo štirje temelji, ki jih lahko povzamemo iz tega odlomka:

1. TEMELJ: nauk apostolov: Živo občestvo povezuje vera v vstalega Gospoda. Osebna vera pa se opira tudi na nauk, ki so ga najprej v svet posredovali dvanajsteri ter za njimi vse do danes škofje kot nasledniki apostolov.

2. TEMELJ: lomljenje kruha: Gre za pomen evharistije, ki je bila v prvih skupnostih ključnega pomena. Lomljenje kruha prihaja iz judovske tradicije in je del skupnega obeda. Kristjani so se kot eno zbirali v templju in na domovih. Zaradi zbiranja po domovih so se med ljudmi pojavile tudi raznovrstne govorice, saj judje in pogani niso razumeli, kaj pomeni »jesti od mesa«. Vseeno pa je bila miza tista, ki je zbirala in ohranjala vse, ki so hodili za Jezusom.

3. TEMELJ: občestvo kot način življenja: Prvi kristjani so živeli skupnost, ki je imela vse skupno, ki je naklonjeno uboštvu zaradi bratskega deljenja materialnih dobrin med seboj. Med kristjani je bila tako duhovna skupnost kot materialna, prav tako pa je bila poudarjena solidarnost in deljenje miloščine. Že apostol Pavel je na svojih misijonskih potovanjih zbiral prispevke za Jeruzalem, kar kaže tudi na solidarnost med skupnostmi tistega časa. Med seboj so si radi delili vse zato, ker so bili »enega duha«, zaradi  medsebojne edinost v istem Telesu. Konkretno so si pomagali v materialnih in denarnih zadevah zaradi takratnih potreb, zlasti v Jeruzalemu. Niso se odpovedovali bogastvu in izbrali uboštvo zaradi samih sebe, temveč zaradi ljubezni, ki se ne more sprijazniti s stisko bližnjega, zlasti če je ta moj brat v veri.

4. TEMELJ: molitev: Kristjani so molili trikrat na dan po judovski navadi, o čemer govori tudi Didache [1; Nauk dvanajsterih apostolov). Verniki so molili Očenaš, razne hvalnice, zahvalne molitve, psalme. Postili so se ob sredah in petkih. Poudarek pa je bil predvsem na veselem obhajanju evharistije po domovih, saj je prav to dejanje skupnost združevalo v eno.

To je tudi moje vabilo vsem nam. Sedaj po veliki noči lahko še bolj zaživimo naše krščansko življenje. Pa veliko poguma!

SVETE MAŠE

11. 4.	Ponedeljek	19.30 Jereka	+Anica, Anton in Ivana GOLJA (J 8a)
12. 4.	Torek	19.30 St. Fužina	+Damjan Omar ZUPANC, 30. dan
13. 4.	Sreda	19.30 župnišče	+Milena MLAKAR (Č 52), 10. obl. +Angela STARE, 30. dan
14. 4.	Četrtek	7.00 župnišče.	Po osebnem namenu.
15. 4.	Petek	10.30 Dom 19.30 župnišče	Za duše v vicah. +Franc FRELIH, 7. dan +Tilka in Janez PINTAR (Č 19)
16. 4.	Sobota	19.30 župnišče	+ starši FRELIH in JERŠIČ (Č 69)
17. 4.	Nedelja 4. VELIKONOČNA NEDELJA	7.00 župnišče 10.00 žup. c. 19.30 St. Fužina	Za farane. +Janez POTOČNIK, za roj. dan +Katja SODJA in vsi + ŠESTOVI (Studor 36)
18. 4.	Ponedeljek	19.30 Jereka	+Jaka KUSTERLE (J 34 A)
19. 4.	Torek	19.30 St. Fužina	+Slavko in vsi +HTOROVI (SF 135)
20. 4.	Sreda	19.30 župnišče	+URBANČKOV
21. 4.	Četrtek	7.00 župnišče.	+ŠOŠTARJEVI (Č 68)
22. 4.	Petek	10.30 Dom 19.30 župnišče	Po osebnem namenu. +VANGOSOVI (SV 7)
23. 4.	Sobota	19.30 župnišče	+Ivan SMUKAVEC (Č 44)
24. 4.	Nedelja 5. VELIKONOČNA NEDELJA	7.00 župnišče 10.00 žup. c. 10.00 žup. c. 19.30 St. Fužina	Za farane. +Ivan ŽMITEK, 7. obl +Miroslava SENJOR, 30. dan +URŠČEVI (SF 201)
25. 4.	Ponedeljek	19.30 Jereka	+Angela SODJA (J 22 a) +starši HRIBAR (J 1)
26. 4.	Torek	19.30 St. Fužina	+Matej ŠTROS (SF 174)
27. 4.	Sreda	19.30 župnišče	Za +GALETOVE iz Češnjice ( po namenu Johane)
28. 4.	Četrtek	7.00 župnišče.	Po osebnem namenu.
29. 4.	Petek	10.30 dom 19.30 župnišče	Po namenu. +Rozalija STARE (Č 29B)
30. 4.	Sobota	19.30 župnišče	+Matija SODJA (SV 10)
1. 5.	Nedelja 4. VELIKONOČNA NEDELJA	7.00 župnišče 10.00 žup. c. 16.00 Podjelje 19.30 St. Fužina	Za farane. +Klemen MIKELJ in Anton MIKELJ (Č 98) +Franc Stare (Podjelje 12), 30. dan +ŽMITKOVI (SF 85)

DOGAJALO SE BO:

-          29. 4. (petek): Začetek birmanske devetdnevnice. Na ta dan se z birmanskimi kandidati dobimo ob 17h; srečanje s patrom Lojzetom Markljem. Zaključili bomo s sveto mašo ob 19.30.

-          30. 4. (sobota): Ob 17h se birmanski kandidati dobijo s patrom L. Markljem. Po srečanju sledi sveta spoved. Prav tako bo priložnost za sveto spoved med sveto mašo. Pri maši nas bo zbrane nagovoril p. Lojze.

-          1.5. (nedelja):            Začetek šmarnične pobožnosti.

-          2.5. (ponedeljek): Ob 10h dopoldne bo gasilska maša v Jereki pri sv. Marjeti. Vabim vse gasilce, da se udeležijo te svete maše, ki je namenjena njim in vsem pokojnim gasilcem.

POSLOVILI SO SE: Miroslava SENJOR, roj.: 24. 4. 1951, Tavčarjeva 2, Jesenice; Franc STARE, roj.: 14. 3. 1941, Podjelje 12; Franc FRELIH, roj.: 15. 11. 1948, Češnjica 47.

 BOG, DAJ JIM VEČNI MIR IN POKOJ IN VEČNA LUČ NAJ JIM SVETI!

BOŽJI OTROCI SO POSTALI:  Jakob TAVŽELJ, Srednja vas 2 a; Štefan DOBRAVEC, Češnjica 37; Zala ŠPORAR, Češnjica 48. MOLIMO ZA TE NAŠE NOVE ČLANE IN NJIHOVE DRUŽINE!

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

Mesec maj nekateri imenujejo kar najlepši v letu, kar je povezano s prebujanjem narave in z zmago življenja nad smrtjo zime. Mesec majnik je poleg septembra tudi mesec porok, saj se takrat poroči največ parov. Dnevi so toplejši in v gozdu zacvetijo šmarnice. Maj pa je tudi Marijin mesec, saj je Nebeški kraljici ta mesec posebej posvečen. Majniška marijanska pobožnost je nastala v povezavi s čaščenjem lesa križa v maju, s čimer so v nemških deželah nadomestili pogansko majsko drevo. Med Slovenci se je majniška pobožnost začela v ljubljanskem semenišču leta 1851, leta 1855 pa je s knjigo Janeza Volčiča, ki nosi naslov Šmarnice, dobila tudi izvirno ime po cvetlici, ki takrat cvete in diši. Slovenska cerkvena glasba je za šmarnice prispevala tudi posebne šmarnične pesmi na besedila, ki so nastajala in bila objavljena v verskih revijah. Spomnimo se: na primer pesmi Spet kliče nas venčani maj ... Šmarnično branje je vsako leto ubrano na neko temo, ki je tudi povezana s Kraljico majnika. V nekaterih župnijah berejo šmarnice laiki, v nekaterih pa šmarnična razmišljanja na določeno temo pripravijo celo župljani sami, seveda v dogovoru z župnikom. Tudi to je dobrodošel prispevek pri pristnejšem doživljanju župnijskega življenja. Šmarnice so praznik cele župnije. Zato je prav, da cerkev kot naš skupni župnijski dom v teh dneh ne sameva.