sobota, 30. april 2016
sreda, 13. april 2016
Oznanila od 11.4. do 1.5.
ŽIVETI OBČESTVO - ZGLED ŽIVLJENJA PRVIH KRISTJANOV
Za vsakega kristjana je
gotovo pomembno, da lahko osebno vero živi in jo izpričuje svobodno. Kot
posamezniki potrebujemo občestvo, da bi v njem našli oporo, pogum in konec
koncev dom; da bi v svetu laže in z veseljem oznanjali Kristusa. Tudi prvi
kristjani so se soočali z mnogimi stiskami in preganjanji, a so kljub vsemu
ohranili veselje, saj jih je v občestva združevala in povezovala iskrena vera.
Apostolska dela opisujejo prva živa občestva: »Bili so stanovitni v nauku
apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši
navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj.
Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so
premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za
dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter
uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so
jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli
odrešenje« (Apd 2,42-47). Iz tega odlomka lahko pogledamo na nekatere ključne
elemente, ki jih vsebuje živo občestvo. Na kratko bi lahko rekli najprej takole:
živa občestva so skupina ljudi, »ki jih povezuje vera v Jezusa Kristusa in v
katerih je močna navzočnost vstalega Kristusa« (PIP 80). Temu sledijo štirje
temelji, ki jih lahko povzamemo iz tega odlomka:
1. TEMELJ: nauk apostolov: Živo občestvo povezuje vera
v vstalega Gospoda. Osebna vera pa se opira tudi na nauk, ki so ga najprej v
svet posredovali dvanajsteri ter za njimi vse do danes škofje kot nasledniki
apostolov.
2. TEMELJ: lomljenje kruha: Gre za pomen evharistije,
ki je bila v prvih skupnostih ključnega pomena. Lomljenje kruha prihaja iz
judovske tradicije in je del skupnega obeda. Kristjani so se kot eno zbirali v
templju in na domovih. Zaradi zbiranja po domovih so se med ljudmi pojavile
tudi raznovrstne govorice, saj judje in pogani niso razumeli, kaj pomeni »jesti
od mesa«. Vseeno pa je bila miza tista, ki je zbirala in ohranjala vse, ki so
hodili za Jezusom.
3. TEMELJ: občestvo kot način življenja: Prvi
kristjani so živeli skupnost, ki je imela vse skupno, ki je naklonjeno uboštvu
zaradi bratskega deljenja materialnih dobrin med seboj. Med kristjani je bila tako
duhovna skupnost kot materialna, prav tako pa je bila poudarjena solidarnost in
deljenje miloščine. Že apostol Pavel je na svojih misijonskih potovanjih zbiral
prispevke za Jeruzalem, kar kaže tudi na solidarnost med skupnostmi tistega
časa. Med seboj so si radi delili vse zato, ker so bili »enega duha«,
zaradi medsebojne edinost v istem Telesu. Konkretno so si pomagali v
materialnih in denarnih zadevah zaradi takratnih potreb, zlasti v Jeruzalemu.
Niso se odpovedovali bogastvu in izbrali uboštvo zaradi samih sebe, temveč
zaradi ljubezni, ki se ne more sprijazniti s stisko bližnjega, zlasti če je ta
moj brat v veri.
4. TEMELJ: molitev: Kristjani so molili trikrat na dan
po judovski navadi, o čemer govori tudi Didache [1; Nauk dvanajsterih
apostolov). Verniki so molili Očenaš, razne hvalnice, zahvalne molitve, psalme.
Postili so se ob sredah in petkih. Poudarek pa je bil predvsem na veselem
obhajanju evharistije po domovih, saj je prav to dejanje skupnost združevalo v
eno.
To je tudi moje vabilo vsem nam. Sedaj po veliki noči
lahko še bolj zaživimo naše krščansko življenje. Pa veliko poguma!
SVETE MAŠE
11. 4.
|
Ponedeljek
|
19.30
Jereka
|
+Anica,
Anton in Ivana GOLJA (J 8a)
|
12. 4.
|
Torek
|
19.30
St. Fužina
|
+Damjan
Omar ZUPANC, 30. dan
|
13. 4.
|
Sreda
|
19.30
župnišče
|
+Milena
MLAKAR (Č 52), 10. obl.
+Angela
STARE, 30. dan
|
14. 4.
|
Četrtek
|
7.00
župnišče.
|
Po
osebnem namenu.
|
15. 4.
|
Petek
|
10.30
Dom
19.30
župnišče
|
Za
duše v vicah.
+Franc
FRELIH, 7. dan
+Tilka
in Janez PINTAR (Č 19)
|
16. 4.
|
Sobota
|
19.30
župnišče
|
+
starši FRELIH in JERŠIČ (Č 69)
|
17. 4.
|
Nedelja
4. VELIKONOČNA NEDELJA
|
7.00
župnišče
10.00
žup. c.
19.30
St. Fužina
|
Za
farane.
+Janez
POTOČNIK, za roj. dan
+Katja
SODJA in vsi + ŠESTOVI (Studor 36)
|
18. 4.
|
Ponedeljek
|
19.30
Jereka
|
+Jaka
KUSTERLE (J 34 A)
|
19. 4.
|
Torek
|
19.30
St. Fužina
|
+Slavko
in vsi +HTOROVI (SF 135)
|
20. 4.
|
Sreda
|
19.30
župnišče
|
+URBANČKOV
|
21. 4.
|
Četrtek
|
7.00
župnišče.
|
+ŠOŠTARJEVI
(Č 68)
|
22. 4.
|
Petek
|
10.30
Dom
19.30
župnišče
|
Po
osebnem namenu.
+VANGOSOVI
(SV 7)
|
23. 4.
|
Sobota
|
19.30
župnišče
|
+Ivan
SMUKAVEC (Č 44)
|
24. 4.
|
Nedelja
5. VELIKONOČNA NEDELJA
|
7.00
župnišče
10.00
žup. c.
10.00
žup. c.
19.30
St. Fužina
|
Za
farane.
+Ivan
ŽMITEK, 7. obl
+Miroslava
SENJOR, 30. dan
+URŠČEVI
(SF 201)
|
25. 4.
|
Ponedeljek
|
19.30
Jereka
|
+Angela
SODJA (J 22 a)
+starši
HRIBAR (J 1)
|
26. 4.
|
Torek
|
19.30
St. Fužina
|
+Matej
ŠTROS (SF 174)
|
27. 4.
|
Sreda
|
19.30
župnišče
|
Za +GALETOVE iz Češnjice
( po namenu Johane)
|
28. 4.
|
Četrtek
|
7.00
župnišče.
|
Po
osebnem namenu.
|
29. 4.
|
Petek
|
10.30
dom
19.30
župnišče
|
Po
namenu.
+Rozalija
STARE (Č 29B)
|
30. 4.
|
Sobota
|
19.30
župnišče
|
+Matija
SODJA (SV 10)
|
1. 5.
|
Nedelja
4. VELIKONOČNA NEDELJA
|
7.00
župnišče
10.00
žup. c.
16.00
Podjelje
19.30
St. Fužina
|
Za
farane.
+Klemen
MIKELJ in Anton MIKELJ (Č 98)
+Franc
Stare (Podjelje 12), 30. dan
+ŽMITKOVI
(SF 85)
|
DOGAJALO SE BO:
-
29.
4. (petek): Začetek birmanske devetdnevnice. Na ta dan se
z birmanskimi kandidati dobimo ob 17h; srečanje s patrom Lojzetom Markljem.
Zaključili bomo s sveto mašo ob 19.30.
-
30.
4. (sobota): Ob 17h se birmanski kandidati dobijo s patrom
L. Markljem. Po srečanju sledi sveta spoved. Prav tako bo priložnost za sveto
spoved med sveto mašo. Pri maši nas bo zbrane nagovoril p. Lojze.
-
1.5.
(nedelja): Začetek
šmarnične pobožnosti.
-
2.5.
(ponedeljek): Ob 10h dopoldne bo gasilska maša v Jereki pri
sv. Marjeti. Vabim vse gasilce, da se udeležijo te svete maše, ki je namenjena
njim in vsem pokojnim gasilcem.
POSLOVILI SO SE: Miroslava SENJOR,
roj.: 24. 4. 1951, Tavčarjeva 2, Jesenice; Franc STARE, roj.: 14. 3. 1941,
Podjelje 12; Franc FRELIH, roj.: 15. 11. 1948, Češnjica 47.
BOG, DAJ JIM VEČNI MIR IN POKOJ IN VEČNA LUČ
NAJ JIM SVETI!
BOŽJI OTROCI SO POSTALI: Jakob TAVŽELJ, Srednja vas 2
a; Štefan DOBRAVEC, Češnjica 37; Zala ŠPORAR, Češnjica 48. MOLIMO ZA TE NAŠE
NOVE ČLANE IN NJIHOVE DRUŽINE!
ŠMARNIČNA POBOŽNOST
Mesec maj nekateri imenujejo kar najlepši v letu, kar je
povezano s prebujanjem narave in z zmago življenja nad smrtjo zime. Mesec
majnik je poleg septembra tudi mesec porok, saj se takrat poroči največ parov.
Dnevi so toplejši in v gozdu zacvetijo šmarnice. Maj pa je tudi Marijin mesec,
saj je Nebeški kraljici ta mesec posebej posvečen. Majniška marijanska
pobožnost je nastala v povezavi s čaščenjem lesa križa v maju, s čimer so v nemških
deželah nadomestili pogansko majsko drevo. Med Slovenci se je majniška
pobožnost začela v ljubljanskem semenišču leta 1851, leta 1855 pa je s knjigo
Janeza Volčiča, ki nosi naslov Šmarnice, dobila tudi izvirno ime po cvetlici,
ki takrat cvete in diši. Slovenska cerkvena glasba je za šmarnice prispevala
tudi posebne šmarnične pesmi na besedila, ki so nastajala in bila objavljena v
verskih revijah. Spomnimo se: na primer pesmi Spet kliče nas venčani maj ...
Šmarnično branje je vsako leto ubrano na neko temo, ki je tudi povezana s
Kraljico majnika. V nekaterih župnijah berejo šmarnice laiki, v nekaterih pa
šmarnična razmišljanja na določeno temo pripravijo celo župljani sami, seveda v
dogovoru z župnikom. Tudi to je dobrodošel prispevek pri pristnejšem doživljanju
župnijskega življenja. Šmarnice so praznik cele župnije. Zato je prav, da cerkev
kot naš skupni župnijski dom v teh dneh ne sameva.
Naročite se na:
Objave (Atom)