MARIJINO VNEBOVZETJE -
VELIKI ŠMAREN
Neki španski kipar je naredil podobo Marije, ki je imela na hrbtu grbo. »Človek božji, kaj vendar misliš«, so mu prigovarjali. »Vsi umetniki se trudijo narediti Marijo čim lepšo, ti pa si jo naredil grbasto! Kako si mogel kaj takega?« - »Le počasi«, je odgovoril. »Ali mislite, da je Marija, ko je prišla v nebesa, brezskrbno sedla v mehki naslonjač, želeč uživati mir? Motite se. Marija neprestano posluša z vseh strani klice svojih otrok, ki jo prosijo za pomoč. Sklanja se k njim in jim pomaga. Od samega sklanjanja je dobila grbo.«
Na tak način je skušal umetnik upodobiti dejstvo, da je Marija v središču vsake krščanske duhovnosti. Ne stoji ob strani, ampak dejavno sodeluje pri delu odrešenja. Od vsega začetka je poslušna Bogu in se mu v vsem izroča. To je temelj marijanske duhovnosti. Marija je naša nebeška Mati, ki vedno posluša naše klice, naše prošnje in jih z vso predanostjo, po-nižnostjo in ljubeznijo izroča svojemu Sinu Jezusu. Tako kot se Marija ne naveliča spr-ejemati naših prošenj in klicev in jih izročati Jezusu, tako naj se tudi mi nikoli ne naveličamo jo klicati in jo vabiti, naj spremlja naše življenje.
Branko Potočnik, župnik
Martinov zvon, avgust 2014