nedelja, 30. april 2023

Oznanila, 30. april 2023

 

Oznanila Srednja vas v Bohinju

 

30. 4.

ned.

4. VELIKONOČNA NEDELJA, ned. dobrega Pastirja

ž. cerkev

900

župljani in dobrotniki; + Joža Sodja (Zapolarjev), p. n. Hauptmanovih iz Dolenjske

1. 5.

pon.

Jožef delavec,
začetek šmarnic

Podjelje

1600

++ Brdarjevi in Vorjakovi (P)

2. 5.

tor.

Atanazij veliki, škof, c. uč.

Stara Fužina

1900

v dober namen

3. 5.

sre.

FILIP in JAKOB ml., apostola

župnišče

700

po namenu

4. 5.

čet.

Florjan (Cvetko), muč.

Jereka

1900

za žive in pokojne gasilce (p. n. PGD SF)

5. 5.

pet.

Gotard, škof

DSM

župnišče

1000

1900

 

++ Bernik (Kovačevi) (SV 82)

6. 5.

sob.

Dominik Savio, mladenič

Barbana

župnišče

1430

1900

romanje: za nove duhovne poklice

++ starši ter bratje in sestre Mlakar

7. 5.

ned.

5. VELIKONOČNA NEDELJA,

ž. cerkev

900

 1130

župljani in dobrotniki; + Valentin Smukavec, obl. (Č 82) 
krst

 

OBISK STAREJŠIH NA DOMU

Starejše bom obiskal na domu in jim prinesel obhajilo v torek, 2. maja (Jereka in Češnjica), in v četrtek, 4. maja (Srednja vas, Studor, Stara Fužina).

 

ŠMARNICE

Marijin mesec maj nas vabi k šmarnicam. Otroci (z družinami) boste spoznavali našega blaženega mučenca Alojzija Grozdeta ob 100 letnici njegovega rojstva in 80 letnici smrti. Šmarnice bodo od ponedeljka do sobote ob 19.00. Ob ponedeljkih in torkih bodo v cerkvi sv. Pavla v Stari Fužini (v torek z mašo), ob sredah in sobotah v župnišču (ob sobotah z mašo), ob četrtkih in petkih pa v cerkvi sv. Marjete v Jereki. Izjeme: začetek šmarnic, 1. maja, ob 16.00 v Podjelju; četrtek, 4. maja, v Jereki (gasilska maša); četrtek, 18. maja, v župnijski cerkvi v Srednji vasi (vnebohod); sreda, 31. maja, zaključek šmarnic v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu. Ob nedeljah bomo po maši kratko zmolili pri Marijinem oltarju. Vsak šmarnični dan boste dobili nalepko z nalogo dneva. Naučili se bomo Marijine pesmi in molitve pa tudi kakšno novo igro. Vabljeni! Hvala šmarnični ekipi za sodelovanje.

Odrasli bomo pretežno pri maši brali šmarnice o naši svetniški kandidatki, božji služabnici Magdaleni Gornik.

 

ŽUPNIJSKO ROMANJE:

V soboto, 6. maja, bomo romali v Vipavsko dolino in na Goriško. Po zajtrku pri Marinšku v Naklem nas bo pot vodila v Vipavo, kjer si bomo ogledali škofijsko gimnazijo in prisluhnili duhovniku dr. Gabrielu Kavčiču. Ogledali si bomo izvir reke Vipave in se sprehodili do župnijske cerkve. Pot bomo nadaljevali do Gradeža, mesteca na severu Jadranskega morja. Z ladjico se bomo zapeljali do otoka Barbana k starodavnemu Marijinemu svetišču, kjer bomo obhajali sveto mašo. Romanje bomo zaokrožili z obiskom (stare) Gorice, kjer nas bo spremljal naš bohinjski rojak, duhovnik Jan Cvetek. Za konec pa še večerja v bližini Gorice. Kosilo je iz popotne torbe. Odhodi: 5.45 Ribčev Laz, 5.50 Stara Fužina, 5.55 Studor, 6.00 Srednja vas, 6.05 Češnjica, 6.10 Jereka. Vrnitev okrog 22.00. Cena za odrasle je 50 €, za otroke od 3 do 10 leta pa 25 €; za tretjega otroka v družini brezplačno. Povabite se med seboj in se prijavite najkasneje do srede, 3. maja. Prostora je še dovolj.


NOVA ŠTEVILKA MARTINOVEGA ZVONA:

Vzemite in berite!


ČIŠČENJE IN KRAŠENJE CERKVE:

Ned., 7. 5.: Češnjica;


STOJA

Na srečanjih župnijskega pastoralnega sveta smo že večkrat razpravljali o tem, da v naši župniji še nismo osvojili vstajanja pri določenih delih maše, kot to velja drugod. Da je temu tako, lahko opazimo, ko k maši pridejo verniki iz drugih župnij ali držav. Priznam, da sem bil sam zadržan pri pobudah, da bi utečene navade spreminjali, saj se zavedam, da lahko to povzroči nezadovoljstvo. Po večkratnih razpravah je vendarle sedaj dozorela odločitev, da našo držo pri bogoslužju prilagodimo splošnim normam, kakor so jih že pred leti za Cerkev na Slovenskem predložili naši škofje. Preden se lotimo sprememb, želim, da bi držo stoje pri bogoslužju vsi najprej dobro razumeli in ponotranjili.

Naj nam pri tem pomaga razmišljanje priznanega teologa Romana Guardinija:

Spoštovanje pred neskončnim Bogom zahteva neko določeno umerjeno vedenje. Tako velik je in mi smo tako neznatni pred njim. Kajo naj se pred Njim razodene naša spoštljivost?

Predstavljaj si, da sediš, počivaš ali ravno s kom kramljaš. Pa pride nekdo, ki je vreden časti, in se obrne nate. Takoj bi vstal in bi pokonci stoje poslušal in odgovarjal. Kaj to pomeni? Stoja pomeni zlasti, da se zberemo. Namesto lagodnega položaja pri sedenju zavzamemo obvladano, strumno držo. Pomeni, da smo pozorni. V stoji je neka napetost, budnost, čuječnost, dejavnost. In pomeni končno, da smo pripravljeni; zakaj kdor stoji, se lahko takoj odpravi in gre. Lahko nemudoma izvrši naročilo in se loti dela, kakor hitro mu ga odkažejo.

Tako pri občestvu ki skupaj obhaja bogoslužje kot pri posamezniku more biti včasih močan izraz njegove notranjosti, če moli stoje. Prvi kristjani so to radi delali. Znana je slika Orante iz katakomb – vzravnane postave z lahno valujočim oblačilom in razprostrtimi rokami. Prosto stoji, polna jasne umerjenosti; mirno poslušajoča besedo in pripravljena za veselo dejavnost.

Včasih ti kar ne uspe prav klečati, občutek tesnobe imaš pri tem. Tedaj stoja prav dobro dene; sprosti te. Toda pravilna stoja! Na obeh nogah, ne da bi se naslanjal. Z ravnimi koleni, ne malomarno upognjenimi. Vzravnana in obvladana stoja.

V njej se kvišku pne molitev in postane hkrati svobodna v spoštovanju in pripravljenosti za delo.

    *Povzeto po: GUARDINI Romano, Sveta znamenja na poti k Bogu, Koarid 2004, 21-22.