Oznanila Srednja vas v Bohinju
30. 4. ned. |
4. VELIKONOČNA NEDELJA, ned. dobrega Pastirja |
ž. cerkev |
900 |
župljani in dobrotniki; + Joža Sodja (Zapolarjev), p. n. Hauptmanovih
iz Dolenjske |
1. 5. pon. |
Jožef delavec, |
Podjelje |
1600 |
++ Brdarjevi in Vorjakovi (P) |
2. 5. tor. |
Atanazij veliki, škof, c. uč. |
Stara Fužina |
1900 |
v dober namen |
3. 5. sre. |
FILIP in JAKOB ml., apostola |
župnišče |
700 |
po namenu |
4. 5. čet. |
Florjan (Cvetko), muč. |
Jereka |
1900 |
za žive in pokojne gasilce
(p. n. PGD SF) |
5. 5. pet. |
Gotard, škof |
DSM župnišče |
1000 1900 |
++ Bernik (Kovačevi) (SV 82) |
6. 5. sob. |
Dominik Savio, mladenič |
Barbana župnišče |
1430 1900 |
romanje: za nove duhovne
poklice ++ starši ter bratje in sestre Mlakar |
7. 5. ned. |
5. VELIKONOČNA NEDELJA, |
ž. cerkev |
900 |
župljani in dobrotniki; + Valentin Smukavec, obl. (Č 82) |
OBISK STAREJŠIH NA DOMU
Starejše bom obiskal na domu
in jim prinesel obhajilo v torek, 2. maja (Jereka in Češnjica), in v četrtek,
4. maja (Srednja vas, Studor, Stara Fužina).
ŠMARNICE
Marijin mesec maj nas vabi k
šmarnicam. Otroci (z družinami) boste spoznavali našega blaženega mučenca
Alojzija Grozdeta ob 100 letnici njegovega rojstva in 80 letnici smrti.
Šmarnice bodo od ponedeljka do sobote ob 19.00. Ob ponedeljkih in torkih bodo v
cerkvi sv. Pavla v Stari Fužini (v torek z mašo), ob sredah in sobotah v
župnišču (ob sobotah z mašo), ob četrtkih in petkih pa v cerkvi sv. Marjete v
Jereki. Izjeme: začetek šmarnic, 1. maja, ob 16.00 v Podjelju; četrtek, 4.
maja, v Jereki (gasilska maša); četrtek, 18. maja, v župnijski cerkvi v Srednji
vasi (vnebohod); sreda, 31. maja, zaključek šmarnic v cerkvi sv. Janeza
Krstnika na Ribčevem Lazu. Ob nedeljah bomo po maši kratko zmolili pri
Marijinem oltarju. Vsak šmarnični dan boste dobili nalepko z nalogo dneva.
Naučili se bomo Marijine pesmi in molitve pa tudi kakšno novo igro. Vabljeni!
Hvala šmarnični ekipi za sodelovanje.
Odrasli bomo pretežno pri
maši brali šmarnice o naši svetniški kandidatki, božji služabnici Magdaleni
Gornik.
ŽUPNIJSKO ROMANJE:
V soboto, 6. maja, bomo
romali v Vipavsko dolino in na Goriško. Po zajtrku pri Marinšku v Naklem nas bo
pot vodila v Vipavo, kjer si bomo ogledali škofijsko gimnazijo in prisluhnili
duhovniku dr. Gabrielu Kavčiču. Ogledali si bomo izvir reke Vipave in se
sprehodili do župnijske cerkve. Pot bomo nadaljevali do Gradeža, mesteca na
severu Jadranskega morja. Z ladjico se bomo zapeljali do otoka Barbana k
starodavnemu Marijinemu svetišču, kjer bomo obhajali sveto mašo. Romanje bomo
zaokrožili z obiskom (stare) Gorice, kjer nas bo spremljal naš bohinjski rojak,
duhovnik Jan Cvetek. Za konec pa še večerja v bližini Gorice. Kosilo je iz
popotne torbe. Odhodi: 5.45 Ribčev Laz, 5.50 Stara Fužina, 5.55 Studor, 6.00
Srednja vas, 6.05 Češnjica, 6.10 Jereka. Vrnitev okrog 22.00. Cena za odrasle
je 50 €, za otroke od 3 do 10 leta pa 25 €; za tretjega otroka v družini
brezplačno. Povabite se med seboj in se prijavite najkasneje do srede, 3. maja.
Prostora je še dovolj.
NOVA ŠTEVILKA MARTINOVEGA ZVONA:
Vzemite in berite!
ČIŠČENJE IN KRAŠENJE CERKVE:
Ned., 7. 5.: Češnjica;
STOJA
Na srečanjih župnijskega pastoralnega sveta smo že večkrat razpravljali o tem, da v naši župniji še nismo osvojili vstajanja pri določenih delih maše, kot to velja drugod. Da je temu tako, lahko opazimo, ko k maši pridejo verniki iz drugih župnij ali držav. Priznam, da sem bil sam zadržan pri pobudah, da bi utečene navade spreminjali, saj se zavedam, da lahko to povzroči nezadovoljstvo. Po večkratnih razpravah je vendarle sedaj dozorela odločitev, da našo držo pri bogoslužju prilagodimo splošnim normam, kakor so jih že pred leti za Cerkev na Slovenskem predložili naši škofje. Preden se lotimo sprememb, želim, da bi držo stoje pri bogoslužju vsi najprej dobro razumeli in ponotranjili.
Naj nam pri tem pomaga razmišljanje priznanega teologa Romana Guardinija:
Spoštovanje pred neskončnim Bogom zahteva neko določeno
umerjeno vedenje. Tako velik je in mi smo tako neznatni pred njim. Kajo naj se
pred Njim razodene naša spoštljivost?
Predstavljaj si, da sediš, počivaš ali ravno s kom kramljaš.
Pa pride nekdo, ki je vreden časti, in se obrne nate. Takoj bi vstal in bi
pokonci stoje poslušal in odgovarjal. Kaj to pomeni? Stoja pomeni zlasti, da se
zberemo. Namesto lagodnega položaja pri sedenju zavzamemo obvladano, strumno
držo. Pomeni, da smo pozorni. V stoji je neka napetost, budnost, čuječnost,
dejavnost. In pomeni končno, da smo pripravljeni; zakaj kdor stoji, se lahko
takoj odpravi in gre. Lahko nemudoma izvrši naročilo in se loti dela, kakor
hitro mu ga odkažejo.
Tako pri občestvu ki skupaj obhaja bogoslužje kot pri
posamezniku more biti včasih močan izraz njegove notranjosti, če moli stoje.
Prvi kristjani so to radi delali. Znana je slika Orante iz katakomb – vzravnane
postave z lahno valujočim oblačilom in razprostrtimi rokami. Prosto stoji,
polna jasne umerjenosti; mirno poslušajoča besedo in pripravljena za veselo
dejavnost.
Včasih ti kar ne uspe prav klečati, občutek tesnobe imaš pri
tem. Tedaj stoja prav dobro dene; sprosti te. Toda pravilna stoja! Na obeh
nogah, ne da bi se naslanjal. Z ravnimi koleni, ne malomarno upognjenimi.
Vzravnana in obvladana stoja.
V njej se kvišku pne molitev in postane hkrati svobodna v spoštovanju in pripravljenosti za delo.
*Povzeto po: GUARDINI Romano, Sveta znamenja na poti k Bogu, Koarid 2004, 21-22.