Oznanila 8.2 - 29.2.



NESNAGA SODOBNEGA SVETA

»Pospravi to nesnago sodobnega sveta,« rečem kakšnemu veroučencu, ko se poigrava z mobilnim telefonom med veroučno uro. Nesnage v sodobnem svetu je ogromno. Od plastike do različnih in drugačnih odpadkov. Sicer – kakor opažamo – smo zelo čista država, tudi naš čudoviti Bohinj, kar se tiče nesnage, je zelo čist kraj. Nesnaga vedno nastane iz nekih uporabnih stvari. Nesnaga je tisto, kar moti. Nesnaga je sposobna iz harmonije narediti kaos, in to v vseh pogledih. Vzemimo za primer prenosni telefon: to je zelo uporabna in za današnji svet zelo pogrešljiva naprava. A nesnaga postane takrat, ko postane moteč dejavnik. Namesto da bi se ukvarjal s poukom, se igram igrice. Rezultat: predavanje je šlo mimo, nič poglabljanja in nenehna raztresenost, ki nastane pri napetem tekmovanju narisanih figur. Tako lahko hitro naštejemo nešteto, nešteto nesnag, ki nas dušijo s cenenimi ponudbami. Internet, kako uporabna zadeva. Iz svoje pisarne se lahko mirno dopisujem s katerim koli. Lahko bi vprašal svetega očeta Frančiška, kako se kaj ima. Velikokrat nam pomaga z zanimivimi članki. Po drugi strani pa – ko nas zagrabi – ne izpusti naše pozornosti. »Samo za pet minut nekaj pogledam, potem grem pa spat.« Teh pet minut se v trenutku spremeni v pet ur. Rezultat: neprespan, siten in tudi razočaran. Nesnaga ni samo človeški napredek. To je lahko tudi potrošništvo. Je nujno, saj v trgovinah lahko kupujemo živila in pripomočke, ki so nam v pomoč. Po drugi strani pa nas trgovska središča in reklame »zasuvajo« s cenenimi ponudbami in mi jim nasedemo. »Gospod, če boste kupili to metlo, se bo izboljšalo vaše zdravje … Pomislite na zdravje.« Tako nas nenehno zavajajo. Rezultat: iz trgovine gremo sicer zadovoljni, ker imamo metlo, ki pomede ne samo prah, ampak tudi pršice; občutek imamo, da bomo zdaj 10 let dlje živeli. Po nekaj dneh pa spoznamo svojo naivnost in razočaranost nad zapravljenim denarjem. Še ena nesnaga … Hrana in pijača sta za življenje bistveni. A s hrano in pijačo lahko tolažimo vsa omenjena razočaranja. Polna usta tolažečih okusov zaposli želodec; to nas pomiri in naredi zadovoljne. Spet do neke mere. Povečujejo se kilogrami, povečuje se sladkor, povečuje se holesterol … Povečujejo se skrbi. Na novo se obrne krog in tako postane začaran krog, ko se kot »smetišar« (brez zamere do tega spoštovanega poklica) ukvarjam samo še s samim seboj in svojimi nesnagami. Tako počasi začnem živeti prazno plehko življenje, brez sadov. Počasi dobimo občutek, da smo res zasuti z veliko nesnagami. Pazimo, vse je zelo ceneno, nobene resnične podlage za kakovost življenja. Nenadoma pa se pred nami pojavi 10. februar, pepelnična sreda, začetek 40-dnevnega posta. Le kaj hoče Cerkev spet od mene? Nič. Naredi nekaj zase. Očisti se nepotrebne nesnage. Osvobodi se vseh navezanosti. Šele ko boš ogrožen od odpovedovanja, boš lahko videl, kako veliko več si vreden. Kako si veliko več kot samo bitje, ki zadovoljuje telesne potrebe. Spoznal boš svojo vrednost. Post priporočajo vse glavne religije, bojim pa se, da smo mi med tistimi, ki ga najbolj »na lahko« vzamemo. Moj prijatelj Zijat, ki nam je gradil hišo, je poleti od šestih zjutraj do devetih zvečer na vročem soncu in ob težkem gradbenem delu preživel samo z vodo. Odpovedoval se je, ker je želel biti čim bolj čist, da ga ne bi nesnaga ovirala pri njegovem odnosu z njim samim, s svojimi bližnjimi in svojim bogom Alahom. Cerkev nas vabi prav k temu. Da bi se mi vsi v tem postnem času znebili čim več nesnag, ki motijo pogled nase, na sočloveka in Boga. Tako se bomo zares najbolje pripravili na največji krščanski praznik Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Veliko poguma in dobre volje.

SVETE MAŠE

8. 2.
Ponedeljek
18.00 Jereka
+ZALTA IN LENAR (SV 42)
9. 2.
Torek
18.00 St. Fužina
+Julijana ARH za rojstni dan in god po namenu sestre Johane
10. 2.
Sreda Pepelnična sreda
10.00 Žup. c.
11.00 Dom
18.00 Župnišče
+Rajko MLEKUŽ, 1. obl. (Podjelje 7)
Za duhovno bogat postni čas
+Janez SODJA (J 40)
11. 2.
Četrtek
18.00 Župnišče
+Tilka SODJA (30. dan)
12. 2.
Petek

10.30 Dom
18.00 Žup. c.
Po namenu darovalca
+Vida ŽMITEK in vsi +PAVČEVI (Studor 26)
13. 2.
Sobota
18.00 Župnišče
+Elizabeta CVETEK in vse +UKČEVE
14. 2.
Nedelja
1. POSTNA NEDELJA
7.00   Župnišče
10.00 Žup. c.
16.00 Jereka
18.30 St. Fužina
18.30 St. Fužina
Za farane
+Valentin ŽVAN, za god
Križev pot
+Valentin ŠKANTAR za god in roj. dan
Za +starše, brata in sestro URŠČEVE (SF 201)
15. 2.
Ponedeljek
18.00 Jereka
+Marija SMUKAVEC in vse +KRUCMAN (Podjelje 21)
16. 2.
Torek
18.00 St. Fužina
+Andrej ŠTROS (SF 174)
17. 2.
Sreda
9.00   Sv. Duh
18.00 Župnišče
Zaobljubljena maša
+Rezka DOBRAVEC in vsi +GALETOVI
18. 2.
Četrtek
7.00  Župnišče
Po namenu darovalca
19. 2.
Petek
10.30 Dom
18.00 Župnišče
Po namenu darovalca
+Iz družine ULČAR (Č45)
20. 2.
Sobota
18.00 Župnišče
+Viktor URH – »DOLENČEV« (SF 101)
21. 2.
Nedelja
2. POSTNA NEDELJA
7.00   Župnišče
10.00 Žup. c.
16.00 St. Fužina
18.30 St. Fužina
Za farane
+Valentin ŽVAN (Studor)
Križev pot
+SUHELNOVE (SF 195)
22. 2.
Ponedeljek
18.00 Jereka
+Franc SODJA, 2. obl (J 2)
23. 2.
Torek
18.00 St. Fužina
Po namenu Metka KONAVEC (SF 203)
24. 2.
Sreda
18.00 Župnišče
+Matija SODJA (SV 10)
25. 2.
Četrtek
18.00 Župnišče
+Frančiška JERAJ (Rib. Laz 38)
26. 2.
Petek
10.30 Dom
18.00 Župnišče
Po namenu
+Barbara GRM, 30. dan (SV)
27. 2.
Sobota
18.00 Župnišče
+Janez in Marjeta PREŽELJ (SV 8)
28. 2.
Nedelja
3. POSTNA NEDELJA
7.00   Župnišče
10.00 Žup. c.
16.00 Sv. Janez
18.30 St. Fužina
Za farane
+France FRELIH, 12. obl. (Č47)
Križev pot
+Gusti STRGAR, 3. obl. (SF 191)


DOGAJALO SE BO
POSTNI ČAS: v postnem času bomo imeli pobožnost križevega pota. Križev pot bo vsak petek ob 18.00 pred mašo in vsako nedeljo ob 16.00 v eni izmed podružnic. Začeli bomo v Jereki, nato v Stari Fužini, Sv. Janezu in na 4. postno nedeljo pri Sv. Duhu. 5. postno nedeljo bo križev pot v župnijski cerkvi. Vabim vas, da bi se udeleževali te pobožnosti. Vsakič bo en križev pot pripravljala ena izmed župnijskih skupin. Na prvo postno nedeljo pripravlja križev pot župnijski mešani pevski zbor, 2. postno nedeljo pripravlja naša mladina, 3. postno nedeljo veroučenci, ministrantje in otroški pevski zbor, 4. postno nedeljo pripravljajo prostovoljci in zaposleni v domu svetega Martina, 5. postno nedeljo pripravljajo člani župnijskega pastoralnega sveta.
10. 2. (sreda): pepelnična sreda. Obred pepeljenja bo pri vseh mašah. Ob 10.00 v župnijski cerkvi, 11.00 v domu in ob 18.00 v župnišču.
17. 2. (sreda): ob 9.00 je prva zaobljubljena maša pri Sv. Duhu. Vabljeni tudi farani iz Bohinjske Bistrice. Maša je predvsem za poljske delavce, kmete, gozdarje, zato le pridite, da bomo molili za dobro letino.
20. 2. (sobota): birmanska sobota. Na ta dan vabim vse birmance ob 9.00 dopoldne na srečanje. Na njem bomo imeli posebnega gosta. Srečanje bomo končali s skupnim kosilom v domu.
27. 2. (sobota): na ta dan imamo župnijsko romanje za moške. Vabljeni vsi poročeni moški, fantje in mladi.

POSLOVILI SMO SE: Valentin ŽVAN (Studor 39); Barbara GRM (Srednja vas 51) in Julijana ARH (Stara Fužina 106). Bog, daj jim večni mir in pokoj.

KRIŽEV POT JE OGLEDALO ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA
Naslov nam odkriva eno posebnost te lepe ljudske cerkvene pobožnosti križevega pota. Križev pot, ki ga bomo molili v župnijski cerkvi vsak petek in vsako nedeljo popoldne, nas želi spomniti na tri bistvene stvari: 1) spominja nas na pot, ki jo je Jezus prehodil za naše odrešenje; 2) spominja nas k bistvu našega življenja, to je, da vsak izmed nas vzame svoj križ in gre za Jezusom; 3) spominja nas na to, da se vsaka postaja križevega pota dogaja tudi v mojem življenju. Na kratko, če razložim: vsak izmed nas je že doživel krivično obsodbo in vsak izmed nas jo je gotovo tudi izrekel … sodimo in smo sojeni. V svojem življenju tudi velikokrat srečamo ljudi, ki so kot Veronika, ki nam brišejo pot in solze, ko nam je težko. Pa tudi mi smo drugemu Veronika, ki podaja potni prt. Srečujemo Simona iz Cirene, ko s težavo kdaj komu pomagamo, prav tako pa so ljudje, ki nam pomagajo, pa če tudi s težavo. V življenju nenehno padamo; Jezus je na križevem potu padel trikrat. Velikokrat nas kdo celo pribije do onemoglosti na križ, ko imamo zvezane roke ter ne vemo, kam in kako. Tudi to se nam dogaja. Ko premišljujemo Jezusovo trpljenje, tudi naša človeška bolečina ni več tako težka. Križev pot nam je lahko v postu zelo velika opora, saj nam skupaj s trpečim Kristusom pomaga reševati in nositi, vsekakor pa osmišljati naše križe. Postaje, kot jih poznamo danes, so nastale šele v 17. stoletju. Te so povzete po Svetem pismu, nekatere (trije Jezusovi padci, Veronika) pa po izročilu. Križev pot lahko molimo in premišljujemo tudi na bolniški postelji. Pojdimo z Jezusom na goro Kalvarijo. Ne boj se, pridi na križev pot in se prepusti.

SMEH PRIPOROČAMO
– Prigoda iz verouka 1. razreda: »Gospod župnik, zakaj imajo punce lahko med mašo kape, fantje pa jih ne smemo imeti?« »Zato, ker imajo punce lepe lase in da nas, fante, to ne moti, pa tudi zato, ker moramo na punce paziti, da se ne prehladijo, in – veste – punce imajo vedno prednost,« jim nekako skušam razložiti. Pa mi drugi lepo reče: »Ja, moj ati vedno pravi, da imajo punce prednost, zato ima naša mami prednost pred njim, da pomiva posodo in pospravlja po hiši.« Da ne bo pomote, tega jih nisem jaz naučil.
– »Dragi birmanci, kaj je ob branju Svetega pisma najpomembnejše?« Jan dvigne roko in reče: »Da znaš brati.«
- Iz 5. razreda: »no otroci, če dobite v šoli slabo oceno, komu najprej poveste?« Oglasi se deček: »mamici, ker mi ona ne upa nič naredi.«